Edina evropska država, ki je še nisva obiskala, je bila Islandija in seveda je bil že to razlog, da se je znašla na najinem potovalnem seznamu. Ko so letalske karte dosegle sprejemljivo ceno, sva se odločila za nakup. Je pa res, da je to pomenilo odhod z letališča v Milanu, ki je nama približno tako daleč, kot prebivalcem severnega dela Slovenije Dunaj, torej je sprejemljivo, če so karte res poceni.

Naredila sva kar smel načrt kot vedno, saj sva imela na voljo le teden dni:

DATUM	POT	OGLEDI
22.4.2026 sreda	Ob 7:30 letalo, pristanek  ob 9:55 Letališče – Raykjavik 50km	Reykjavik (mesto) ogled znamenitosti: Brezplačen ogled Free walking tour ob 13:30 pred parlamentom na Austurvollur trgu Hallgrimurjeva cerkev, muzej Perlan Varmahlíð 1, 105 Reykjavík, Islandija (ca. 5o€/osebo), Sky lagoon (?)
23.4.2026 četrtek	Barnafos- Glaumber 376km Raykjavik- Thingvellir 46km (ca.45min)Thingvellir – Geysir 60km 1 ura; Gulfoss 10km vulkan Kerid 405km	Zlati trikotnik (NP 1Thingvellir – tektonska plošča med Evropo in Ameriko), slap Oxarafoss, 2.gejzir Strokkur, 3. slap Gulfoss4. vulkan Kerid 5. slap Barnafoss, slap Hraunfossar Hvammsvik Hot Springs (kopanje)
24.4.2026 petek	356km	Glaumbaer hiše iz šote(8) Akureyri (glavno mesto na S mesto)(9)Goddafoss waterfall(10), Grenjaðarstaður – the Old Turfhouse (?) mogoče naslednji dan Jezero Myvatn; polja lave
25.4.2026 sobota	425 km	Dimmuborgir (formacije lave 13);  Hverir geotermalno območje(14)Dettifoss (dodatnih 60km), Vok Baths, vstopnina 50€), vasica Djupivogur
26.4.2026 nedelja	200km	Črna plaža Fauskasandur,(18) Hvalanes(skalni rt ob poti) Diamond Beach (19) Ledenik: Jokulsarlon (20), Kvarjokul, , Svartifos, Lomagnupur, Diamond Beach
27.4.2026 ponedeljek	229 km oz. 258km (če bi drugi dan izpustila krater Kerid)	Fjadrarglufur razgledišče Kanjon Fjadrargjulfur, Skeidararsandur (23)polja lave, Katla Ice Cave;  Vik (najbolj južno mesto), črna plaža Reynisfjall ledenik Solhheimakokull, slap Seljalandsfoss, Skogafoss, krater Kerid (če ne drugi dan) Raufarholshellir vulkanska jama
28.4.2026 torek	97km	Blue lagoon (če bo zaprto, pa Secret Lagoon Fludir 31€/osebo – lahko prejšnji dan, če bo čas (na poti do prenočišča)
29.4.2026 sreda	12km do letališča Letalo ob 10:45; Milano 17:00

Islandija je dežela ognjenikov, ledenikov, geotermalne vode, gejzirjev, slapov, tjulnov,  ptic, konjičkov in ovac.

Ljudi je bolj malo, le okrog 300.000. Dve tretjini jih živi v glavnem mestu Reykjavik in njegovi bližnji okolici. Sploh severni del je bolj redko poseljen, na višjih planotah pa sploh ne vidiš človeškega prebivališča.

Zaradi dokaj zahtevnih razmer je življenje težko in drago. Temu primerne so tudi cene. Dvakratnik naših cen večinoma  ni dovolj, potrebno je uporabiti trikratnik ali celo večkratnik. Je nekaj izjem. Bencin je n.pr.: nekje 15 do 25% dražji kot pri nas. Elektrika je nekaj cenejša, topla voda pa je sploh poceni, saj je geotermalne vode zares dosti na razpolago. Posledično je tudi ogrevanje s toplo vodo dokaj poceni.

Glavne ceste so v dokaj dobrem stanju, v okolici glavnega mesta je celo nekaj štiripasovnic, kjer je omejitev hitrosti le 90 km/h.

Naokrog po otoku je speljana glavna cesta A1, ki sva jo tudi midva najbolj pogosto uporabila. Ker pa je predvsem na severu in vzhodu dokaj malo prometa, so mostovi čez reke in zatoke večinoma enopasovni. To pomeni, da je potrebno občasno malo počakati, če se iz nasprotne strani pripelje avto  ki je pač  prej prispel do mostu.

Stranske ceste so pogosto makadamske,  utrjene z ognjeniškim materialom.

Večina cest je pod asfaltom nasutih , tako da so dvignjene nad ostalim terenom, ki je pogosto dokaj močvirnat.

22.4.2026

Prvi dan se je začel dokaj zgodaj, saj sva vstala že okoli enih zjutraj. Čakala naju je pot do letališča Milano Malpensa. Prometa ni bilo kaj dosti, tako sva po štirih urah že parkirala v bližini  letališča. Oddala sva večji kovček in se po kontroli ustavila še v letališki loži na zajtrku. Je bilo potrebno kar pohiteti, da sva bila pravočasno na pravem izhodu za najin avion. Bili smo točni in po štirih urah smo pristali na letališču Keflavik  kakšnih 40 km od Reykjavika. Pričakalo naju je dokaj turobno in oblačno vreme, vendar deževalo ni, čeprav je bila vremenska napoved za cel teden dokaj slaba. Na letališču naju je pričakal voznik kombija, ki naju je še z nekaj drugimi potniki odpeljal do lokacije rent a car agencije, kjer sva najela avto. V agenciji ni bilo nikogar, ves pogovor in celotna rezervacija sta potekala na daljavo, saj agenti delajo od doma. Sporazum oz. pogodbo o najemu pošljejo kar po elektronski pošti, hkrati z navodili, kako se pride do avtomobilskega ključa, ki je bil spravljen v enem od boksov na steni.

Prevzela sva avto, na Islandiji so to večinoma terenci, avtomatiki, 4×4. Takšna je bila tudi najina Suzuki Vitara, že  malo zdelana, preko 260.000 prevoženih kilometrov.

Sicer se je na ekranu pojavila tudi informacija o navigaciji, vendar je nisva znala nastaviti. Sva si pomagala kar s telefonom, saj za Islandijo veljajo enaka pravila kot za EU in z neomejenim prenosom podatkov to ni predstavljalo kakšnega posebnega problema. Prvi postanek je bil v predmestju, v centru Perlan, kjer predstavijo izkušnjo ognjenika  ledene jame in severnega sija. Zelo dobre predstavitve, ni nama bilo žal, čeprav je cena dokaj zasoljena (takrat še nisva bila navajena na islandske cene).

Naprej do centra: ogled njihove glavne protestantske cerkve,

sprehod navzdol do obale, kjer je postavljena skulptura stilizirane vikinške ladje,

še malo ob obali do njihove koncertne dvorane, nazaj proti centru in čez mavrično ulico nazaj proti avtu.

se bova zadnji dan vrnila v Reykjavik.

Še do prenočišča, kjer sva imela sobo s souporabo kuhinje, tako da sva si lahko nekaj pripravila za pozno kosilo oz. zgodnjo večerjo. Lastnika ali upravnika nisva srečala, vsa navodila sva dobila po elektronski pošti. Poleg navodil o ključih nama je prijazna lastnica dala še kup informacij o poceni trgovinah, brezplačnem vodenem ogledu Reykjavika (žal je ta dan odpadel, ker je bilo premalo prijav), o poceni termalnih kopališčih v mestu ipd…

23.4.2026

Drugi dan naju je čakal »zlati krog«, kamor zavijejo vsi turisti,  ki obiščejo  Islandijo. Gre za področje vzhodno od glavnega mesta, ki ponuja skoraj vse značilnosti te dežele.

Prvi postanek je bil priugaslem ognjeniku Kerid, katerega krater je napolnjen z vodo, tako da je v notranjosti kraterja manjše jezero. Dokaj zanimiv pogled.

Pa še sonček je pokukal izza oblakov. Takoj je poskrbel za boljše počutje in dobro voljo.

Nadaljevala sva do slapu Axi. Ne sodi med največje slapove na Islandiji, čeprav je dokaj vodnat. Voda pada čez previs kakšnih 10 metrov globino, tako da se ga sliši že od daleč, ko se mu približuješ.

Nadaljevala sva do enega lepših slapov na najini poti: Godafoss (foss pomeni slap). Je dokaj širok, z obilnim vodnim pretokom, voda pada dobrih 10 metrov v globino. Kar veličastni pogledi.

Že na poti nazaj sva se ustavila še pri gejzirju. Izbruhne vsakih pet do deset minut, odvisno od geotermalnega dogajanja v njegovi globini vod izbruhne od nekaj metrov pa vse do deset metrov v višino. Ko sva bila midva tam, tako visoko ni šlo, le kakšnih pet metrov v višino. V okolici je večje število manjših toplih izvirov, kjer voda presega sto stopinj, seveda pa je prisoten tudi dokaj močan vonj po žveplu.

Naslednji postanek je bil na prelomnici med atlantsko in severnoameriško tektonsko ploščo. Plošči naj bi se odmikali  kakšen centimeter na leto.

Ta prelomnica je v zgodovini Islandije odigrala pomembno simbolno vlogo. Tukaj so se zbrali njihovi predniki, ko so ustanovili prvi parlament, v temnejšem obdobju so tam utapljali ženske, ki so jih prepoznali kot čarovnice (imena so zapisana na tabli). Tukaj je bilo tudi množično zborovanje ob osamosvojitvi Islandije. Značilnost soteske, ki je nastala na prelomnici, so tudi megalitski bloki v njenem gornjem delu. Stilizirani se pojavijo tudi na fasadi njihove največje cerkve v glavnem mestu.

Ravno dovolj časa je še bilo za namakanje v naravnih toplicah Hvammsvik Hot Springs povsem ob morski obali, v enem izmed zatokov oz. fjordov, kjer sva zagledala prvega (in kasneje se je izkazalo, da tudi edinega) ptiča mormona, islandsko papigo ali puffina, kot jih imenujejo Islandci in je njihova maskota.

Kopališče je urejeno v naravnih kotanjah. Tla so zabetonirana, naokrog so večje skale, ob njih še ploščate skale, ki služijo za sedeže. Ravno na pravi višini, da je odrasel človek v vodi do višine ramen oz. vratu. Tolmunih niso veliki  le nekaj metrov v premeru. Nižje kot se spustiš, nižja je temperatura vode v njih. V zgornjem 40 do 42 stopinj, v naslednjem 37 do 39 stopinj… za ohladitev pa služi morska voda, kjer je bila trenutna temperatura tam okrog 5 stopinj, preko poletja pa naraste celo do 16 stopinj.

Pa naprej oz. najprej in nato nazaj do mostu, ki prečka morje na začetku fjorda. Vsaj tako sva mislila. Pa ni bilo nikakršnega mostu! Bil je predor pod morjem  kar približno dva kilometra dolg.

Mimo morda največjega islandskega jezera sva se usmerila proti severozahodu,

kjer naju je čakalo naslednje prenočišče v hotelu. Zopet brez osebja, vsa navodila po elektronski pošti. Še  čas za pozno kosilo oziroma zgodnjo večerjo, malce sva pogledala še TV in že  je bil čas za počitek.

24.4.2026

Tretji dan naju je čakala vožnja proti severu, vse do jezera Myvatn.

Naprej sva zavila na polotok Skagastrond,  kjer živijo tjulnji in si jih je mogoče ogledati v naravnem okolju. Sva imela srečo in res našla družino, ki je počivala na skalah.

Nato sva se po cesti dvignila na visoko planoto  kjer so naju spremljala zasnežena pobočja okoliških hribov.

Po spustu v dolino sva naredila malo ovinka do muzeja na prostem, kjer so ohranjena nekdanja bivališča Islandcev. Šlo je za dokaj velik sistem hišic, ki so bile v notranjosti med sabo povezane. Pripadale so nekdanjemu vikarju bližnje župnije. Zidovi in streha so iz šote, ki je poskrbela tudi za termično izolacijo tako pozimi (temperatura v notranjosti ni padla pod 5 stopinj, čeprav so bile zunanje temperature tudi pod minus 25) kot  poleti (temperatura v notranjosti je ostajala na 15 stopinjah). Vsekakor zelo zanimiv prikaz nekdanjega življenja.

Morda kot informacija: pozimi v hiši ni bilo ogrevanja, so Islandci kar trpežni in že pri desetih stopinjah hodijo naokoli v kratkih majicah in kratkih hlačah.

Še  proti največjemu kraju na severu Avuyeri. Ustavila sva se na malici: fish&čips ter dodatni krompirček: 40 €. Brez pijače seveda.

Nadaljevala sva pot proti naslednjemu prenočišče ob jezeru Myvatn. Spotoma sva se ustavila še  ob slapu Godsfoss.

Prenočišče je ponujalo tudi savno in namakanje v kadi, kar sva seveda izkoristila.

25.4.2026

Zjutraj po zajtrku sva se kar zgodaj odpravila na pot.

Na planoti sta naju čakala še dva slapova: Selfoss in Dettifoss. Predvsem Detifoss je zares mogočen, velja celo za največji slap v Evropi. Posebno doživetje je predstavljala tudi pot od parkirišča do slapov, saj je bila še v celoti zasnežena.

Po spustu v dolino naju je pričakalo naslednje termalno kopališče (Vok Baths), ki so ga umestili v rob jezera, v katerem si se lahko tudi ohladil po namakanju v topli vodi. Naju ni preveč mikalo, saj je bilo jezero pri nasprotni obali še zaledenelo.

Naprej zopet preko zasnežene visoke planote, kjer naju pričakalo kar nekaj makadama. Pa za avte to ni bil posebni problem, čeprav je bila cesta občasno zares slaba. Nama pa je skrajšala pot vsaj za pol ure. Prispela sva na vzhodno obalo, ko sva ji sledila vse do naslednjega prebivališča v kraju Hofn, ki je že bilo na obrobju področja ledenikov.

26.4.2026

Ta dan je bil namenjen ogledom ledenikov, ki so najlažje dostopni prav na vzhodni obali. V bistvu gre za enoten ledeniški sistem, jeziki ledenikov se po vzporednih dolinah spuščajo proti morju. Zaradi globalnega segrevanja danes nikjer ne dosežejo morja, njihov zaključek je višje v dolinah. Zato je bilo potrebno zapustiti glavno cesto in se po makadamskih kolovozih zapeljati pod njihovo vznožje. Kar nekaj sva si jih ogledala.

V morski zatok pada le eden izmed jezikov. V zatoku zato plavajo manjše  in večje ledene gore, ki se v zatoku še naprej lomijo. Predvsem med oseko manjše kose ledu odnese skozi preliv na odprto morje, ponovna plima pa te ledene kose odlaga na obali. V sončni svetlobi se ti ledeni kosi lesketajo, zato so ta del obale poimenovali Diamantna plaža. Zares lepo.

Še malica, zopet fish&čips  tokrat malenkost ceneje, “le” 30 €, ampak brez dodatnega krompirčka.

Nadaljevala sva pot ob obali  si pogledala še kakšnega izmed jezikov in se proti večeru namestila v naslednjem prebivališču.

Po nekaj dneh dokaj lepega vremena se je začelo vreme kisati in zvečer je že deževalo. Ampak glede na napoved sva bila izredno zadovoljna, da sva imela vmes kar nekaj dokaj sončnih dni. Ker je bila napoved za naslednji dan slabša, sva skočila še do bližnje soteske  ki jo je rečica izdolbla kakšen milijon let nazaj. Dokaj lepa in globoka soteska.

27.4.2026

Napoved se je uresničila. Zjutraj naju je pričakalo deževno vreme. Zato se nama ni nikamor mudilo.

Ustavila sva se v mestu Vik, kjer je solidni prodajni center in zopet se naju je prijelo nekaj spominkov. Ogledala sva si še njihovo črno plažo (sicer je večina plaž črnih zaradi črnega vulkanskega peska)

in se napotila proti delu obale, kjer gnezdijo njihove “papige”, mormoni oz. puffini. Sva bila še  malo prezgodnja,  na obale Islandije priletijo šele v prvih majskih dneh, midva sva bila pač malce prezgodnja. Očitno se resno držijo koledarja.

Še slap Sejlalandsfoss

in potem proti naslednjemu termalnega kopališču z imenom Secret Lagoon v Fludirju. Gre za najstarejše urejeno termalno kopališče na Islandiji, uporabljajo ga že več kot 70 let. Večji tolmun z vodo okoli 38 stopinj je ba peščeni podlagi, okrog so skale iz ostankov vulkanskih izbruhov, na robovih so zopet sedišča iz ploščatih skal, ki omogočajo sedenje med namakanjem.

Čakalo naju je presenečenje: receptor je bil Slovenec, ki že dve leti živi in dela na Islandiji. Kot sva ugotovila kasneje, še zdaleč ni edini: kar nekaj Slovencev živi in dela na Islandiji

Le še do prenočišča, nekaj večerje in spat.

28.4.2026

Predzadnji dan naju je ponovno pričakalo deževno vreme, zato naju kakšni posebni ogledi niso zamikali. Ustavila sva se v najbolj znanem termalnem kopališču Blue lagoon,

ki sva si ga le ogledala  saj za namakanje v njem zaračunajo 100 € na osebo. Je pa imelo kopališče srečo leta 2024, ko je izbruhnil bližnji vulkan proti vzhodu. Lava, ki je stekla proti morju, se je pred bližnjim hribom razdelila v dva tokova in severno ter južno odtekla mimo kopališča. Je pa na obeh straneh prebila cesto  tako da je bilo termalno kopališče nekaj časa nedostopno. Novo cesto na obeh straneh so speljali malce naokrog, kjer je bilo lave manj in se je hitreje ohladila. Še danes se ponekod kadi iz nje.

Dan sva izkoristila še  za zadnje nakupe v Reykjaviku in za namakanje v toplicah na njegovem obrobju, kjer je bila cena povsem znosna: 10 € na osebo za celodnevno kopanje z uporabo savne (slike so s slpeta). Res niso naravne, ampak voda je prav tako termalna (podobno kot naše toplice, le da je cena še za naše razmere nizka).

Zadnje prebivališče sva imela v bližini letališča. Torej le še pot do tja.

29.4.2026

Zjutraj sva bila ponovno dokaj zgodnja. Oddala sva avto,  odpeljali so naju na letališče  oddala sva velik kovček in se nameravala ustaviti še v lodgu, ki nama pripada kot imetnikoma OTP kartice. Je pa na letališču le ena taka lokacija in kjer najina koda ni veljala (je samo za potnike njihove letalske družbe, ki potujejo v »business razredu«) . Sva pa ugotovila  da najina koda sicer ne pomeni dostopa v klasični lodge, pač pa v eni izmed restavracij za določeno vsoto lahko izbereš karkoli iz njihove ponudbe. Glede na njihove cene je bilo dovolj za sendvič in brezalkoholno pijačo… Ravno prav, ker v nizkocenovniku pač ne strežejo malice. Še polet proti Milanu, od koder sva pozno zvečer pripotovala nazaj domov. Najlepše je kljub vsemu doma, to vedno trdiva.

STROŠKI:

Letalske karte: 312€ (2 osebi z eno oddano prtljago 20kg)

Prevozi: – pot do Milana, parkirišče: 250€

Najem avta Islandija: 390

Bencin: prevoženo: ca. 1800km: ca. 200€

Vstopnine, parkirnine ca. 300€

Prenočišča: 750€ (večinoma z zajtrkom)

Ostalo: hrana (večinoma sva sama kuhala), razni nakupi: 250€

Skupaj: 2450/2 osebi