Sicilijo sva obiskala že dobrih 15 let nazaj. Zato je morda prišel čas, da del potepa ponoviva. Tokrat ne sama, družbo sta nama delala še dva prijatelja: Sonja in Dušan. Zaradi omejenega termina je bil fokus našega potepa usmerjen v jugovzhodni del Sicilije:

DATUM	AKTIVNOST (prevoženi km)	OPOMBE
TOREK 23.6.2026	Letalo Benetke(M.Polo)-Catania ob 8:35; prihod ob 10:20, najem avta, pot do Taormine 100km	Od doma gremo ob 4:30; Ogledi: Catania (staro mesto, obisk tržnice), Taormina, Giardini Naxos  (antično gledališče, vrtovi) kopanje; večerja (spotoma ali si kaj skuhamo)
SREDA 24.6.2026	Taormina – Messina- Tonnarella-Fondachello 219km	Zgodaj zjutraj odhod proti Etni (če bo lepo vreme)ob 8:30 začne obratovat (gondola 52€; jeep do 2700m 26€; skupaj 78€/osebo); Če bo slabo vreme Messina (ožina z italijo), grad Castelo di Bauso,Tonnarella;  sotesko Alcantara (Parco Fluviale) – lahko že prvi dan pod Etno Borgo Schisina;
ČETRTEK 25.6.2026	Zgodaj zjutraj do Etne (40 km), nato do Agrigenta – skupaj 235 km (4 uer)	Če bo v sredo slabo in ta dan lepo, zjutraj najprej Etna, nato nadaljujemo pot mimo starega mesta Enna, grad Lombardija, v Agrigentu Turkove stopnice (klifi iz peščenjaka) ali dolina templjev
PETEK 26.6.2026	Agrigento- Plemmirio pri Siracusah 250km (4ure)	Agrigento (dolina templjev), Caltagrione (stopnice s keramiko), Ragusa (stara in nova), Modica (katedrala, čokolada)- odvisno kako dolgo se bomo zadržali v Agrigentu, sicer bomo kakšno mestece izpustili ali pustili za naslednji dan
SOBOTA 27.6.2026	Noto, Siracuse Ca. 70 km	Siracuse, baročno mesto Noto
NEDELJA 28.6.2026	Letalo ob 12:25, 66km (1 ura) prihod v Benetke ob 14:10	Zjutraj pot do Catanie, oddamo avto in nazaj domov

Pa poglejmo, kako smo vse skupaj izvedli.

Torek, 23.6.2026

Prijatelja sta prišla do naju že prejšnji večer, tako da sta prespala pri naju in smo se zjutraj družno odpravili proti Benetkam (cca uro in pol vožnje iz Goriških Brd). Ker smo imeli še malo večjo prtljago, ki jo je bilo potrebno oddati pri čekiranju, smo kar pohiteli. Čas do poleta smo porabili za zajtrk v loži (hvala OTP banki za to uslugo, ki nama jo sicer drago zaračunavajo v obliki mesečnih stroškov vodenja- banke ničesar ne podarijo 😊).

Let je bil miren, smo se kar držali urnika in točno pristali v Catanii. Malo smo iskali našo agencijo za izposojo avtomobila (je bilo že ob tej uri kar vroče, tako da smo že kar iskali senco), na voljo smo dobili skoraj nov Nissan Qashqai, ki je povsem primeren za štiri odrasle osebe, ki nimajo preveč prtljage.

Prvi postanek je bil kar v Catanii. Imeli smo srečo, da smo našli senčni parkirni prostor v bližini pošte. Nato pa smo malo pohajkovali po mestu. Gre za dokaj veliko mesto, drugo največje na Siciliji, cca 300.000 prebivalcev. Mesto obstaja že  od 8. stoletja pr.K., kot grška kolonija je pustilo kar opazen pečat, je dokaj urejeno, z nekaj starogrškimi in starorimskimi ostanki. Teh je sicer relativno malo, saj je bilo mesto zaradi izbruha bližnjega vulkana Etna v letu 1669 močo poškodovano, dodatni udarec pa mu je prizadel še potres leta 1693.

Po eni izmed glavnih ulic (Via Etnea) smo se odpravili do trga Piazza Stesicoro, kjer je spomenik enemu izmed njenih najbolj pomembnih prebivalcev (Vicenzo Bellini, italijanski romantični skladatelj, 1801-1835, njegovo najbolj znano delo je opera Norma), nasproti pa so ostanki starega rimskega amfiteatra.

Pot smo nadaljevali po isti ulici mimo univerzitetnega trga (Piazza Universita – kot zanimivost: v Catanii je bila ustanovljena prva univerza na Siciliji) do katedrale sv. Agate. Seveda smo spotoma še malo pofirbcali po trgovincah in seveda se je že našel kakšen spominek, ki se nas je prijel.

Še malo naokrog po slikovitih uličicah, tudi pod arkadami, kjer je bila solidno založena ribja tržnica in prigrizek na Piaza Guiseppe Mazzini (politik, ki ima nekaj zaslug pri združitvi Italije). Le malenkost, nekaj tipično italijanskega: špageti karbonara. Le še sprehod nazaj do avta

in nadaljevanje poti do našega prenočišča v bližini Taormine.

Od apartmaja do morja je bilo le kakšnih 100 metrov, zato smo se odločili, da bomo vroče popoldne preživeli bolj sproščeno: malo v morski vodi, malo v bazenu pri apartmaju. To sploh ni bila slaba odločitev.

Sreda, 24.6.2026

Ker je bilo jutro jasno, se je Etna lepo videla, praktično brez oblačkov. Zato smo kar pohiteli. Želeli smo biti pri gondoli že pred njenim uradnim odprtjem ob 8:30. Razlogi za to odločitev so bili trije:

– na Etno se že dopoldne spustijo meglice, ki onemogočajo pogled proti vrhu in jih je preko dneva vedno več

– glede na omejitve gondole in terenskih avtobusov se potem čakalna doba poveča, saj je preko poletja Etna kar oblegana

– preko dneva se dvignejo tudi temperature in je hoja do kraterja bolj zahtevna

Res smo bili na parkirišču (cca 1.900 metrov nad morjem) že pred pol deveto, se postavili v vrsto in se že s prvimi gondolami zapeljali do gornje postaje (cca 2.500 metrov nad morjem). Prestopili smo na terenske avtobuse, ki so nas popeljali do gornje postaje (cca 2.750 metrov nad morjem). Nato je sledil sprehod do ugaslega kraterja, na njegovem obrobju smo se dvignili ca cca 3.000 metrov nad morjem.

Meglice so se že pojavljale, vendar so vmes prihajala obdobja jasnine, tako da smo občasno lepo videli tudi vrh Etne (trenutno malo nad 3.300 metri nad morjem, saj se višina Etne zaradi občasnih izbruhov vulkana kar spreminja). Spustili smo se navzdol do “Torre del Filosofo” (vrata filozofov), kjer je bila včasih gornja opazovalnica dogajanja na Etni, vendar je nadzorno postajo eden izmed izbruhov prekril s pepelom. Kot zanimivost: ponekod, predvsem v kakšnih luknjah in osojnih legah, je bilo še kar nekaj snega: običajno ga konec junija ni več, zadnja zima pa je bila na Etni dokaj obilna in so imeli celo do 8 metrov snega.

Še pot navzdol in že je bil v apartmaju čas za malico. Še skok v vodo in nato ponovno na pot proti Taormini. Taormina leži na skali nad obrežjem, tam nekje nad 200 metri nad Jonskim morjem. Kraj je bil naseljem že v osmem stoletju pr.Kr., za svojo kolonijo so ga izbrali tudi stari Grki (Tauromenium), pod Rimljane je prešel šele takrat, ko je celotna Sicilija postala rimska provinca.

Iz tega obdobja izhaja tudi solidno ohranjeno in dobro obnovljeno rimsko gledališče (kot zanimivost: oblika gledališča zelo spominja na grška gledališča, sam stil gradnje in uporabljeni materiali pa dokazujejo, da so ga postavili Rimljani), ki je eno večjih zgodovinskih znamenitosti v mestu. V srednjem veku so Sicilijo in Taormino za krajše obdobje osvojili Arabci (10. in 11. stoletje), osvobodili so jo Normani, vendar je Taormina nato zamenjal še kar nekaj gospodarjev, dokler v letu 1860 ni prišlo do združitve Italije.

Pod Taormino smo se zapeljali do parkirišča na robu mesta, možno je parkirati tudi ob morju in se z gondolo zapeljati na rob kraja.

Njene uličice so zelo turistično usmerjene, skoraj vsaka stavba v pritličju ponuja spominke ali osvežitev v obliki hrane, pijače ali sladoleda.

Še pot nazaj do prenočišča, čas za pozno kosilo v restavraciji na morski obali, še skok v vodo in spat.

Četrtek, 25.6.2026

Etna je bila že za nami, zato smo se po  malo poznejšem zajtrku odpravili proti notranjosti. Prvi postanek je bil v mestu Enna (ki tako kot večina mest na Siciliji leži na hribu).

Nekaj problemov smo imeli z iskanjem parkirnega prostora, saj so uličice v Enni zelo ozke in je posledično tudi parkirnih mest relativno malo. Kljub temu smo nedaleč od Lombardijskega gradu našli prostor in se sprehodili nazaj do grajskega obzidja. Grad je bil tudi vojaška postojanka, danes v notranjosti ni skoraj ničesar, obzidje pa je še vedno mogočno.

Grad leži na vzpetini cca 970 metrov nad morjem. Ker je Enna tudi glavno mesto province, je njena nadmorska višina najvišja med vsemi glavnimi mesti italijanskih provinc. Zaradi tega so razgledi po okolici kar bogati.

Grad je zelo obsežen (260 hektarjev), znotraj obzidja so bili tudi vodnjaki, ki so omogočali dolgotrajno preživetje branilcev. To se je pokazalo tudi leta 859, ko so ga šele po večmesečnem obleganju zavzeli Arabci. Takrat je umrlo cca 8.000 njenih prebivalcev. Sprehodili smo se še do njene stolnice

in nato nazaj do avtomobila.

Naslednji postanek je bil pri rimski vili (Villa Romana del Casale) v bližini kraja Piazza Armerina. Ostanki stanovanjske vile in posestva iz 4. stoletja s številnimi rimskimi mozaiki in stenskimi poslikavami.

Ko sva bila pred leti v tej vili, so jo obnavljali in je bil odprt le njen manjši del. Tokrat smo si lahko ogledali vilo v celoti, vključno z baziliko, ki je sodila v njen okvir. Zares lepi mozaiki. Vredno ogleda.

Še majhno okrepčilo (smo poskusili njihove arančine: ocvrte riževe kroglice, ki so lahko napolnjen z različno zelenjavo, sirom ali mletim mesom). Zanimivo za pokušino, vendar nas niso očarali.

Naslednji cilj so bili zgodovinski ostanki (Valle dei Templi) v bližini kraja Agrigento. Ker smo bili že malo pozni, smo si jih ogledali le od zunaj (izven ograje). Nekaj mora ostati za drugič.

Še skok do našega naslednjega prebivališča, kopanje v morju in nato še v bazenu, pozno kosilo in že je bilo treba v posteljo.

Petek, 26.6.2026

Zjutraj smo skočili še do zanimivih belih klifov (Scala dei Turchi), ki smo si jih ogledali le s ceste.

Prejšnji dan smo na tržnic opazili, da že imajo domače grozdje. In res smo se potem peljali po poteh, kjer je bilo obilo vinogradov, večinoma pokritih z zaščitno mrežo. Značilnost teh trt so izredno veliki grozdi, vsak ima kar približno kilogram.

Prvi pravi cilj je bil Caltagirone, kraj, ki je znan po svoji keramiki, še posebej pa so zanimive njihove stopnice, oblečene v keramiko, ki vodijo do cerkve nad mestom (Santa Maria del Monte).

Na trgu smo poskrbeli za malo osvežitve, da smo zmogli vzpon po dokaj dolgih stopnicah. Še ogled cerkve in nazaj do avta. Lepo mesto (seveda na hribu).

Naslednji cilj je bila Ragusa, Njena zanimivost sta dve soteski oz. dolini, ki tečeta skozi mesto in ga razdelita na več okrožij (Cava San Leonardo in Cava Santa Domenica).

Sprehodili smo se do starega mostu, nekaj prigriznili v bližini katedrale, ki je bila sicer preko poldneva zaprta in se odpravili naprej proti naslednjemu prebivališču v bližini Sirakuz. Ko smo se namestili v prenočišču, smo skočili še v bazen, proti večeru pa smo se odpravili še proti mestu. Ob obali smo našli zanimivo plažo in sklenili, da se bomo tam skopali naslednji dan. Le še na večerjo, še skok v bazen in spat.

Sobota, 27.6.2026

V petem stoletju pr.Kr. so bile Sirakuze približno tako velike kot Atene, zaradi bližine Jonskega morja pa so veljale za precej bolj prijetno in urejeno mesto. Kraj ima že 2.700-letno zgodovino, v njem se je rodil znani grški matematik in filozof Arhimed. Zjutraj smo se zaradi napovedanega vročega dne najprej odpravili do grško-rimskih ostankov v predmestju Sirakuz. Arheološki park Neaopils je ena večjih znamenitosti na tem delu Sicilije.

V njem se nahaja t.im. Dionizijevo uho. Apnenčasta jama je del starega kamnoloma, ime je dobila zaradi svoje oblike. Najprej je služila kot shranjevalnik vode za mesto, po potresu pa so jo opustili in je postala tudi zapor. Od tod izvira zgodba o Dionizijevem ušesu. Tiran Dioniz je tja zaprl svoje nasprotnike in na vrhu poslušal njihove pogovore. Zaradi svoje oblike je jama namreč zelo akustična.

V neposredni bližini je tudi grško antično gledališče iz 5. stoletja pr.Kr., nad njegovim robom je še vedno izvir, ki je včasih napajal vodnjake.

Neapolis je lepo urejen, danes je v njem veliko zelenja in sence, tako da so ogledi prijetni tudi v vročih poletnih dneh.

Po ogledu Neapolisa smo se zapeljali proti otočku (Isola di Ortigia), ki sodi pod Sirakuze. Parkirali smo kar na parkirišču ob pristanišču in se sprehodili skozi mesto.

V katedrali smo bili deležni še posebnega doživetja, prišli smo do nje malo pred pričetkom poroke. Tako smo si katedralo še lahko ogledali, potem, ko je oče pripeljal nevesto pred oltar, pa smo ta žalostni dogodek zapustili.

Še malce po nakupih, pa proti tržnici, kjer so nas pritegnili škampi, ki so se potem znašli v naši prtljagi. Le še nekaj dodatkov smo potrebovali za pripravo okusnega kosila. Spotoma sme se osvežili v morju, po kosilu pa še v bazenu.

Nedelja, 28.6.2026

Pot do letališča v Catanii, malo zamude zaradi zapletov z gnečo v letalskih koridorjih nad Italijo in z enourno zamudo smo pristali v Benetkah. Še nazaj v Brda, prijatelja pa sta takoj podaljšala pot do Ljubljane. No, midva pa sva si pripravil mini kosilo in skočila še v najin bazen. Prav prijetna osvežitev v vročih dneh!

Stroški (za 4 osebe):

– pot v Benetke in nazaj v Brda s parkiriščem na letališču: 100 EUR

– povratne letalske karte: 580 EUR

– prenočišča: 720 EUR

– najem avtomobila ter stroški goriva in parkirišč na Siciliji: 360 EUR          

– vstopnine: 530 EUR

– hrana, pijača: 250 EUR

SKUPAJ: 2.540 EUR (ca. 630/osebo)